- razposajeno
- playfully
Slovenian-english dictionary. 2014.
razposajeno
Look at other dictionaries:
razposajèn — êna o prid. (ȅ é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divjáti — ám nedov. (á ȃ) 1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela // ekspr. zelo hitro se premikati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fantalínstvo — a s (ȋ) ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: hude posledice fantalinstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kúže — ta m (ȗ) ekspr. pes: razposajen mlad kuže ta s (ȗ) ekspr. pes: razposajeno mlado kuže … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máčica — e ž (ā) 1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču; mlade mačice; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
noréti — ím nedov., nôrel (ẹ í) 1. pog. kazati znake duševne bolezni: bolnik spet nori / njena babica je norela in v bolnici tudi umrla 2. ekspr. nespametno, neumno se vesti: v pustnem času vse nori; stari in mladi so začeli noreti; pren. zima je letos… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobalíniti — im nedov. (í ȋ) ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti: nehaj že pobaliniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobalínstvo — a s (ȋ) ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: fantje so počenjali najrazličnejša pobalinstva; kar si storil, je pravo pobalinstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podivjáti — ám dov. (á ȃ) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponoréti — ím dov., ponôrel (ẹ í) 1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, ponori; ženska je čisto ponorela; v tej samoti bi človek ponorel / vse mesto je ponorelo ob njegovem prihodu 2. ekspr., v zvezi z od postati zelo vznemirjen zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
